četrtek, 09. maj 2013

Dan

Iz našega potoka sta.
Dolgo je trajalo, preden sta prišli z mano domov. Popolnoma legalno.
Še dalj, da sem soseda nafehtarila, da ju je očistil. Jaz tega nočem delati, ne znam in niti ne bo znala.


  Med kolesarjenjem. Ko bi ostali vsi prašiči vedno majhni. Simpatični so.

Ne vem ali jim je to v navadi, ne poznam njihovega običajnega obnašanja. Kleče je jedla in se ni dala motit.
Sicer pa jim dan mineva v skupni pojedini.


Ob poti, sredi njiv.
Kjer stoji 
tudi tole spodaj
Zelenjava, ki tu zraste, zna bit na tržnici, bio.

Kiti je medtem v svojem najljubšem naslonjaču ali pod magnolijo. 
Ali na vogalu hiše, kjer ima pod kontrolo - vse vogale.
Par cvetkov nekega grmovja, ki jih je, bogvekdo nasral po vrtu.
Razrasli so se ko plevel.
Na oglede pa je prišel tudi prvi letošnji sršen.
Spanje potem, ja,  je prijalo.





Ni komentarjev:

Objavite komentar