Kozarec zlije,
svetlobo v skret.
Spačenih misli,
umira poet.
Ja, seveda!
Ni teh stez
da bi ujele
beton pred
totalno
pogubo!
Ni sračjih oči
da bi sprale
skozlano majavo
obljubo!
Nalepim na čelo,
budala je doma.
Povlečem uganko,
kurbir se preda.
Res!
Grmi.
Skret se maši.
Ne išči luči.
Pobiraj smeti.
Sodobnost kriči.
Sporočila ni.
Tale je pa grda-:)) Pa še ne razumem je.
OdgovoriIzbrišiSaj veš.....da ne pišem po naročilu....;)
OdgovoriIzbriši/čist vsega ti tud ni treba...razumet;)
A potem je dovolj da vem,da ni sporočila?-:)
OdgovoriIzbrišiPopolnoma dovolj..;)
OdgovoriIzbriši