Premica najde konec

Tih izris sonca
in natrgani
listi slovesa
so premalo
za šklepet
ujetih dreves.

A ti povem...

Ježica neke
ugrabljene pomladi
se je prikotrljala
po gozdni poti.
Zadihana je
skočila
na sveže
umolknjeno drevo
in ga požgečkala
po podplatih.
Oživele so
njegove
posekane sanje.
Nič več
ne bo
osamljen korakal
pozabi naproti.

...lepo je v dvoje jesti kostanj.