Pojej me hitro

Čokoladni objem
priteče
in si zaželi
sladoleda.
Brska po
ledeni  kotanji,
premeče vse
in se razjezi.
Sladoleda ni!

Že spet,
me  smeh ugrabi.
In tako,
nedolžno gledam.

Sladoled je bil!
-
še včeraj se je važno
v skrinji šopiril,
poveljeval  zelenjavi
in mesu grozil s tožbo.
Napihnjeno si je
celo dovolil,
ledu pametovat o mrazu!

Da bi videl
kako je umolknil,
ko se mu  je
približala
roka brez zlata
in ga zagrabila za  vrat!
Prestrašen niti pisknil ni,
ko je zapuščal
hladno deželo!
Kako vroče mu
je postalo,
ko je zagledal
velikansko žlico
lesti iz predala!

In ko je prepoznal
še jedko sladoleda,
je v grozi
glasno zakričal
-
Oooo neeeeeeeeee, že spet ta požrešna babura!

Oči ne lažejo. Priznati bo treba.
Sladoleda ni! Ker je z mano križal poti.