Ljubljana je spet postala dom mnogih fantov in deklet, iz vseh koncev Slovenije.
Mladina, željna novih znanj. Otroci, na poti v odraslost.
Rada imam ta oktobrski utrip Ljubljane.
...ampak merice pečenega kostanja, so predrage. še sreča da imam zdrave noge in gozd na dosegu roke.
Rada vidim v gručah postavati nasmejane obraze.
...naj ostanejo taki tudi po prvih izpitih. in ja...tudi 6ka nekaj velja.
Všeč so mi njihova mahanja z rokami, ko sogovornikom dopovedujejo, bogvekaj.
...trapasti urniki, ko je med enim in drugim predavanjem tri ure lufta. upam da bodo čas porabili za kako pametno stvar.recimo za klepete s prijatelji ali hranjenju račk v Ljubljanici. morda bi pa ravno tisti čas, kdo potreboval njihovo pomoč?
Nasmehnem se njihovi energiji, ko prečkajo ceste.
...ja, ko trop kokoši so. ampak tako polni življenja. madonca...kako jim želim, da ostanejo taki.
Všeč so mi, oblečeni v najbolj nemogoča oblačila.
...bravo! kje pa piše, da mora biti jesen oblečena v dolgočasno sivino in je moje merilo normalnosti kaj bolj normalno od njihovega?
Upam, da so jih starši naučili - *razmišljati s svojo glavo. Ker ovc Slovenija ne potrebuje.
*...ne požreti vsega dreka, ki ga servirajo kao pametni odrasli
Ni komentarjev:
Objavite komentar