nedelja, 28. februar 2010

Sončno


... sobotno popoldne.

Dobra kava.
Nekompliciranost.
Udobnost.
Poznava se že od nekdaj občutek.

Sprehod.
Pozabila sem že. Kako lepo je lahko, ko svoje misli deliš.
Umirjenost.
Ne čudi, da me je v nekem trenutku imelo, da te primem pod roko.
Razlog, da tega nisem storila, je samo eden.

Hvaležnost.
Za trenutke, ki prijazno pobožajo.

Hrapavost skorje dreves, se z leti lahko spreminja.
Ampak ne glede na njeno stopnjo gladkosti, se pod skorjo vedno skriva življenje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar