ponedeljek, 22. februar 2010

Packa


Brezskrbnost.
Kot bi imela vse. In taisti vse, razdala v trenutku.
Imeti nič in kljub temu vriskati v sebi. 
Nora sem.
Plesala bi. Brez razloga letela z dežnimi oblaki.
Droben glasek hoče da zaviram. 
Smejem se mu.
Ujela sem se v mrežo nagajivih misli.
Drznost jih je gnala. Bile so kot mali mravljinčki.
Zardela sem ob njihovi domišljiji. In se ji prepustila.

...bil je nemir. razbijanje srca. poezija dotikov...
Smejem se svoji brezsramni norosti.
Packa.

Ni komentarjev:

Objavite komentar