sobota, 2. januar 2010

Pihec



Je bil mali slonček, ki se je ob napadu divjih lovcev -  beri kretenoidnih ljudi - skril. In ostal brez mame.
Sam.
Strah ga je bilo.
Prostrana divjina skriva marsikaj.
Življenje je polno pasti.
Nish...ne bodi preveč pametna.

Pihec je iskal mamo. Našel drugo slonjo čredo. In v njej malo Princesko.
Eh, bila je tako zoprna. Naduta.
Njena mama je bila glavna slonica. Ta je imela sestro. S katero sta se kar naprej pregovarjali.
Mislm...kako sem lahko pozabila ime?

Pihec in ta brezimena, ker sem ga pozabila/neee, dala ji bom ime Ljuba/...sta potovala skupaj....iskala novo družino, če ne že Pihčeve mame.

Skupaj jima je bilo lepo. Čeprav je Ljuba na začetku nekaj nergala. Ampak Pihec ji je prirastel k srcu.
Priznala pa tega ne bi.

Mali Pihec ni znal trobiti tako kot ostali sloni. Pravzaprav je pozabil.

Je bil pa pogumen. Tudi brez trobljenja.
Postavil se je po robu levom, ko so napadli njegovo mimobežno slonjo prijateljico.
Tekel po pomoč, ko je njegova Ljuba obležala. Ji pripeljal sestro, da se je lahko spravila z njo in poslovila.

Neizmerno žalosten je bil, ko je moral zapustiti umirajočo Ljubo.
Postal je del Ljubine družine. Vesel. A on bi vseeno rad svojo mamo. Ali Ljubo.

Končno so prišli do vode. Ogrooomne reke. Igrali so se in veselili.
Pihec se je odločil, da odide in poišče mamo. Sam.

Grozno!
Spet!
Butasti ljudje s puškami. Krvniki! Lovci na okle!
Pikec ni okleval. Tekel je nazaj, da posvari ostale. A kako, če ga ne slišijo, ker ne zna trobiti?
Poskusi. Jaaaaaaaaa, uspelo mu je!
Sloni so zaplavali v reko. Le "brihtna" Princesa ga ni hotela poslušati.

Planila je v reko, ko so bili lovci že nevarno blizu. Zataknila se je v deblo in bližal se ji je krokodil.
Nesrečno bi se končalo zanjo, če ji ne bi pomagal Pihec.
Potopila sta se v reko in zadrževala zrak, dokler lovci niso praznih rok odšli.

Princeso je spremenil ta dogodek. Zahvalila se je Pihcu.
Bil je dokončno sprejet v njeno družino.

Saj je bil vesel. A mamo je še vedno pogrešal. Mama je le mama.
Na drugi strani reke je zagledal še enega slona.
Posvariti je moral tudi tega. Pred lovci na okle.
Zatrobil je.

Bila je slonica.
Bila je njegova mama.


Sveta ne spremeni le glas velikanov.
Vse se začne s šepetom...


...mal so se mi solze nabirale

Ni komentarjev:

Objavite komentar