Pretekla sva vse zablode.
Izmaknila srečo.
Ujela trenutek.
Smeh, ki kliče in naju ovija v drznost.
Umazanija sveta ostaja pred vrati.
Pozabiva utrujene podobe.
Pripneva krila.
Besede izlijeva v dotike.
Vrtiva svet in se prepustiva željam.
Tista divja soba...
Glasno šepeta najbolj nore preplete.
Postane vesolje podivjanih drgetov.
Pa saj veš...
...ko tvoj jezik dopoveduje muci, da slajše še ni okusil, se ji smeje na vsa usta.
In še ostaja glavna beseda v njenem besednjaku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar