sreda, 30. december 2009

Portsmouth - Arsenal

1 - 4

Eduardo
Nasri
Song
Ramsey

Odlično...čeprav spet predvidljiv "napad"....v začetni 11ki obeh moštev, ni Angležev.
Moj odgovor.... zame med Otočane spadajo tudi Irci, Škoti in Waližani.

Govorance, kako zajeban je Wenger, da je Fabregasa še neozdravljenega poslal na igrišče v prejšnji tekmi.
Branila sem ga.
In mi je fajn...ker oba s Fabregasom, tega NE obžalujeta.

Sicer pa tekma, kjer se je po poškodbi spet pojavil Rosicky.
Všečna za gledanje.
Še pred polčasom kar krepko vodstvo in misli, da se bodo mornarji kar predali.
Niso se. To mi je všeč. Almunia pač ne. Nesiguren je. Mu manjka tekem? Kaj vem....

Eduardo....ponavljam se. Kadar ga vidim na igrišču, mi je fajn...pa četudi mu ne gre. Ko pa da gol, mi pa pleše skozi misli...kako sem vesela, da je tista groza od poškodbe milje daleč....še vedno zna.

Nasri...zaslužil si je že ta prvi gol v sezoni. Trdo dela. In rada vidim njegovo veselje.

Ramsey....težko verjameš, da je ravnokar dopolnil 19 let. Gol je bil mojstrski. Mali bo postal mojster.

Song....odhaja na Afriško prvenstvo. Z dobro popotnico.

Domači navijači so v svojih pesmih pljuvali po lastnikih kluba...
Arsenalovi so peli...We’re going to win the League....

...matr je dober občutek, ko se drobne želje izpolnjujejo.

Kolk je res, da je narejena predpogodba s čudežnim fantom iz Brazilije - 
Wellington da Silva je njegovo ime - ne vem.
Zakaj bi si ga želeli, mi je pa jasno.

Ni komentarjev:

Objavite komentar