Snežinka

Ko midva zaspanca
odpreva oči,
zunaj se glasno
belina smeji.

Kepe snežene
škratje valijo,
sonce uporno
predramit želijo.

Vrtijo se
v krogu
brezmejne svetlobe,
režejo repe
človeške grdobe.

Toplina snega
nahrani vse čute,
užitkom predava

igrive minute.

Svetle stopinje
prebujajo greh,
iščeva vino,
palačinke in smeh.

Upirava divje se
mrazu brez sanj,
najdeva vonje,
dotike spoznanj.

Ljubiva vroče
podobo te zime,
trgava utrinke,
nežno iskrive.

Nagajiva snežinka

te rada ima,

ljubi poljube,

srečo za dva.

za tvoj najbolj divji dotik,

en gromozanski navihan pomežik.