2 - 4
Aršavin, Nasri, Chamakh, Wilshere
So tekme, ki jih lahko gledam do konca ne glede na rezultat, ki se dogaja.
Ta je bila ena izmed njih.
Po obupnem tednu, kjer jim je uspelo dvakrat izgubit in si zakomplicirat še Ligo prvakov, se mi je vrtelo po
možganih...da tatretjič preprosto ne bodo izgubili.
....in ko se je že po nekaj sekundah tekme, skoraj prismejal gol....mi je bilo jasno...ne bo poraza.
So me pa itak da razkurli....2 - 0 vodstvo je že kar nekaj fore....in to foro uspešno izgubljat....vedno znova in znova se to dogajat?
...če napad opravlja svoje delo, naj ga hudiča...tudi obramba!
Ne vem....saj mogoče sem že zapisala...ali pa ne. Chamakhovi goli "se mi vidijo" podobno
kot so se mi od nekdaj zdeli Van Persie-jevi....zadeti z lahkoto tudi iz najbolj nemogočih položajev.
Luštno se je veselit zmage.
Ni komentarjev:
Objavite komentar