Blato zmeraj trza

Srce se je
odločilo
za osvežujočo
blatno kopel.

Ponudba
je bila
pestra
in za
popolnega
nepoznavalca
silno mamljiva.
Blato
vseh možnih
oblik
in barv
je ponujalo
svoje
preverjene programe
in seveda upalo
na uspešno
sodelovanje.
Na srečo pa
je moje
srce
silno zoprna
stranka, ki
ji med drugim
ni vseeno
pod kakšnim
kotom
se vbrizgava blato
in kolikšen je
v njem procent
razdrobljenih
delcev
toplote.
Na razgovorih
z blatom
je
zato večkrat
prihajalo do
glasnega
neodobravanja,
kar je marsikateri
ponudnik
ocenil kot
neprimerno obnašanje
ponorelega srca.

Pritožbe
ki so jih
naslavljali name,
so naletele
na
gluha ušesa
in skomig
z rameni
jim je odgovarjal,
da srcu
ne moreš ukazovati
ker si
(nes)pametno
vedno izbere
kopel
po svojih
lastnih željah
in se
mnogokrat
da zapeljati
zgolj
trenutnemu navdihu,
ki ponavadi
upošteva le
(ne)razumsko
logiko drznosti
in mehkobo
pridrsanega blata.

A veš. Srečna sem. Ker imam srce.