petek, 19. december 2008

Zavoj



Žarek nedorečenosti

briše skladnost

nevračljivih strasti.

Čez prepade

nemirno stopa

umolknjen karakter.



Ugasla senca pripadnosti

se je zavrtela

in skrila

med travne bilke.

Prestregla navidezni poljub

in zrušila

trzajoče oči.


Pritajen vonj slepote

si je snel uzdo

in odkorakal.

Mavrici se je

stožilo

po praznem pogledu.


Mir je skrenil s poti.

Blaten in moker si šiva rane v jarku.


"Jočejo se, ko jih ne boli, smejijo se, ko niso veseli. Vse za ljubo pozornost."

4 komentarji:

  1. potok počasi
    vendar vztrajno odnaša
    gore in misli

    OdgovoriIzbriši
  2. maty...
    Vdanost v karkoli že...si izbereš sam.
    (Potok se vedno vrne v strugo)
    /Hvala za misel in nehudovanje/

    OdgovoriIzbriši
  3. o! in še en o!
    p.s.
    kljub temu, da je vonj slepote pritajen, ga vonjam.

    OdgovoriIzbriši
  4. Danes vonjam gnilobo.....
    (mar bi že prej prišla semle, trola jaz)

    OdgovoriIzbriši