ponedeljek, 8. december 2008

Lunina senca


Vreteno teče,
prestreza vonj pomladi.
Ubija se,
slaboten šum.

Napaja divje ritme,
utirja smislu pot.
Pretrga se,
besede čar.

Korak si splete,
zamreži vse izhode.
Izgubi se,
okus neba.

Trpkost si skrbno mane roke.

6 komentarjev:

  1. ...kar se enkrat zavrti,
    se mora tudi odvrteti...

    OdgovoriIzbriši
  2. ...Ja...sam kaj ko se ustavlja tam, kjer nočem da se.
    Nč...potem pa še enkrat zavrtim...enkrat se že ustavi na moji želji, ane?

    OdgovoriIzbriši
  3. ubija se - šum
    pretrga se - besede čar
    izgubi se - okus neba
    a to so vse zelo pomembne številke na ruleti. skoraj glavni dobitki..

    p.s.
    zato danes še bolj intenzivno ližem nebo, če nč drucga

    OdgovoriIzbriši
  4. Boh mi dej mir...od časa do časa.
    Ah ne...to je bil samo trenutek nepremišljenosti. Pa naj ostane zapisan.
    Ko ti rečem......samo naj ne bo miru v meni...ker potem sem mrtva. Tega si pa ne privoščim. Ne.

    A veš da mi je všeč...da me skoz opominjaš, kako rada imam dež.
    Še raje pa sneg...in da bi ga priklicala, sem se mal prejle pocrkljala s sladoledom.

    OdgovoriIzbriši
  5. to s krogi mi poooočasiii postaja jasno ... se vrti, se vrtimo - včasih sta smeri ravno obratni in takrat je obstanek ... pa hitro zopet zavrtimo ...

    dajem ti zadnjo skrito čokolado, da sem se zdaj smela potopiti v sliko.

    OdgovoriIzbriši
  6. Tabreznogavična...samo zares...tooolk hitro zavrtim, da je kej. Obstanki me delajo živčno(karkoli že to pomeni--sam ne pomeni pa, da goltam tablete proti živčnosti)

    Slika je moja. In ti povem...blage veze nimam o fotografiranju ampak...ma rada imam kar ujamem...tudi če niso popolnopopolne.
    Pa hvala za čokolado.
    (vrnem ob priliki...ker imam hudo zalogo)

    OdgovoriIzbriši