četrtek, 08. november 2012

Sumo bolhe


Lenoba je pasla svoje mlade naokoli 
in
modrozelena fasada nasmeha 
je prečkala razrezane podobe .
Vse kar je kdaj bilo
 si je določilo uro začetka in pozabilo na klavrno zažgane tropine.
Ne najde se  več mirnega sonca. 
In trg begajočih odpustkov si  na glavo vesi sosedove pečenice z zeljem.
Razlezena divjad piskajoče sopiha med krevljanjem po mlaki.
Čudež komada
si streže rjavega konja
in upa na
neskončno pohvalo.
Prelep spev
adijo pameti
zbrani v zatohlem kurniku
zamaščenih veprov
preseneča le
ogledala 
indijanskih  kolobarnikov..



Ni komentarjev:

Objavite komentar