petek, 17. avgust 2012

+* Srečnica *+

Jutra so tista
ko koža drhti,
najin se svet
počasneje vrti.
Spancu izmakneš
sanje brez rim,
rad me poslušaš
ko zate norim.
Na vratu začutim
lahen dotik,
s poljubi potuješ
me mamiš v premik.
Par ki te vabi
se v rokah zgubi,
dotikov si tvojih
šešeše želi.
Prsti si nežno
vrhove lastijo,
dihi te moji
dalje podijo.
Jezik nemirno
ceste si riše,
dviga telo
se vse više
in više.
Iščeš skrivnosti
ko ješ čokolado,
utripi me nori
pehajo v naslado.
Jutro se vse
hitreje premika,
divje me pelješ
do zadnjega krika.

Pogled z roba. Luštno je. Pomežik.

Ni komentarjev:

Objavite komentar