nedelja, 22. julij 2012

Vislice

Po novem - nikoli in nikjer uveljavljeni umetniki - podpirajo zmerjanje in primitivizem?

Vaauuuuu!
Komunikacijsko izjemno strpni, tolerantni in miroljubni, so končno spregledali?

Ne, ne gre za čudež.
Zmerjalski pohod je odobren in pospremljen z glasnim ploskanjem, ker prihaja iz pravega, rdečega čebra.


Na vislice sem pospremila še
zadnje odtise tvojih črk.
Mučna pot je bila to.

V jarkih za cesto
so se iskrili nasmehi.
Ponujali so mi objeme
in me skušali prepričati,
da jim delam krivico.
Za tistim najinim ovinkom,
so sredi ceste poplesavali
sami nežni poljubi.
Njihovi kriki so
drveli skozi telo
in prvič mi je za hip zastal korak.
Sodniški zbor misli pa
me je strogo opomnil,
da je pot še dolga
in pritožba ni mogoča.

Ko so se v daljavi kazali
prvi obrisi
nenasitnih dotikov,
sem bila že
strašno utrujena.
Na jok mi je šlo,
ko smo se
približali
odru
in je vame
obtožuječe
upirala oči
pohota.
Ni dosti manjkalo,
da bi padla na kolena
in rablja prosila,
naj se
raje
loti mene.

Še dobro,
da so takrat
na ogled obešanja
pritekle laži
zabuhlih obrazov
in me prepričale,
da je vrv
prava kazen
za
izmišljeno podobo
raja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar