Brrr,
kakšen mraz!
Na začetku
septembra je umrl Jule Vrbič. Prvega oktobra sem prišel na
Pavliho za odgovornega urednika. V Pavlihi sem sicer že lep čas imel rubriko z naslovom Če bolj natanko razmislimo.
V njej sem analiziral vse mogoče družbene neumnosti. Toda
prvo številko, ki naj bi jo uredil, sem samo gledal in
opazoval nove kolege, ki sem jih kot sodelavec sicer poznal že dolgo prej.
Sprejeli so
me lepo. V Anteni so naredili intervju z mano, da so me
predstavili. V Pavlihi so delali Evgen Jurič, Kristina
Iskra, Jože Petelin, Bine Rogelj, Maks Toboljevič, Zvonka Čebulj in Ludvik Burger.
Drugo
oktobrsko številko sem že skušal urejati. Naslovko je
narisal zvest sodelavec, zdaj že pokojni karikaturist Andrej
Habič, ki je imel izjemno izvirno risbo. Po Petelinovi
zamisli je narisal naslovko o Dražgoški bitki, filmski
polomijadi tistega časa. Namesto streliva so partizani
streljali denar.
Ko trdim,
da sem že urejal časopis, pretiravam. Ko prideš v nov časopis, se lahko zelo počasi vklopiš v novi red in
spreminjaš le drobec za drobcem, dokler ne spoznaš vseh
vzvodov in razmerij moči v uredništvu. Šele potem lahko
greš v radikalnejše spremembe.
Najprej pa
sem se seveda moral osebno dokazati s prispevki. In sem
začel. V številki z dne 18. 10. 1980 sem v svoji rubriki Če
bolj natanko razmislimo, napisal naslednje:
"Brrr,
kakšen mraz!
Ob
zaključku redakcije te številke Pavlihe še ni bilo povsem
jasno, ali se bomo Ljubljančani lahko začeli greti že 15.
oktobra, kajti bilo je nekaj predlogov, naj bi s kurjenjem
začeli šele 1. novembra. Po tem predlogu se je bati,
kakor je zima pritisnila, da bi lahko greli 1. novembra le še redke, saj je celo v koledarju to dan mrtvih.
Če bolj
natanko razmislimo, je tako prav. Nafta je vse dražja in
vedno manj je je. Treba je varčevati z njo, zato se moramo
obnašati solidarnostno. Tako nas učijo vsi, s partijo na čelu. Treba se je solidarnostno odreči nekaterim stvarem v
splošno korist, zato naša stanovanja letos ogrevamo za pol
stopinje manj kot lani ob nekaj jurčkih več na mesec, zato
kurimo mesec dni manj kot lansko sezono.
To, da bomo
vse tisto in še nekaj več, kar smo prihranili pri
ogrevanju, zapravili v zdravstvu, ker je vesoljna Ljubljana
prehlajena, s tem se naj ukvarjajo v zdravstvu. Naj še oni
varčujejo in sklenejo, da dobi vsak bolnik največ pet
aspirinov in tri dni bolniške na leto, pa niti enega več.
Kaže pa,
da je to ogrevanje z manj kalorijami le preskus naše
solidarnosti. Nekakšna akcija NNNP (Nič nas ne sme
presenetiti). Videti je namreč, da velja le za nekatere. Ker
so politični forumi najbolje obveščeni o vsem, smo trdno
prepričani, da bo goriva na pretek. Tako na primer v stavbi
slovenskega najvišjega političnega foruma avantgardne
stranke kurijo že od drugega dne oktobra, da kar puhti iz
radiatorjev. Kot da je varčevanje z gorivi stvar samo
delavskih množic. Kogar torej zebe, naj se gre pogret tja. Če bolj natanko razmislimo, rdeča knjižica ni pogoj za
vstop na toplo, saj nam prav partija zagotavlja, da imamo v
naši družbi vsi enake možnosti."
Priznam, da
sem bodico napisal besen. Pri vojakih sem trikrat prebolel
pljučnico in ostale so mi tri kaverne v pljučih. Od takrat
sem občutljiv na prehlade. Zaradi mraza se je prehladila vsa
družina. In večina v službi je bila prehlajena. Meni se je
zdela to idiotska romunska politika varčevanja na račun
zdravja ljudi. In sem to povedal. Izvedel sem tudi, da je
vrtec v Grosupljem predčasno zakuril, da se otroci ne bi
prehladili, pa so jih klicali iz CK in pošteno nahrulili in
ukazali pogasiti peči.
Sosed Mare
Turšič je bil tedaj kurir v Delu in šofer. Srečal me je
na stopnicah in se mi smejal:
"Te zebe?
Pejd se v ceka pogret, tam kar bušne vate vročina, ko ti
vratar odpre vrata."
Prosil sem
ga, naj prihodnji dan še enkrat preveri, ali še vedno
kurijo, in naj se pozanima, od kdaj že kurijo. To je storil,
potem sem napisal bodico.
Kaj
hujšega!
Toda prvi
napad ni prišel iz CK ZKS. Vedno pošljejo v boj najprej
hlapčke. Zato sem bil hudo presenečen, ko sem dobil pismo
bivšega kolega v Dnevniku in Delu, od strokovnjaka za
partijo in ping pong, od Vlada Šlambergerja.
Demokratična
družbena odgovornost
Priznam.
Bil sem baraba in sem objavil ne le Šlambergerjevo pismo,
ampak tudi njegovo spremno pismo. Kakor drugi z mano, tako
jaz z njimi.
Tako je torej v naslednji številki Pavlihe, v
novi rubriki Nekateri menijo drugače, ki sem jo
uvedel za pisma bralcev, pisalo:
"Prosim, če to objavite v tej številki Pavlihe.
Nima
smisla, da bi Pavliha po kratkem času spet dobil novega
(slabšega) urednika, čeprav nekateri močno navijajo za to
ŠE ENKRAT:
BRRR, KAKO MRZLO
V zadnji številki se je slovenski humoristični list Pavliha s
težkim topništvom spravil nad slovensko politično vodstvo.
V tem duhu namreč, da delavske množice zmrzujejo, v stavbi
CK ZKS pa puhtijo radiatorji. Zato "naj se gre pogret
tja, kogar torej zebe" k najvišjemu "političnemu
forumu avantgardne stranke".
Tako je po
"hrabrem" Pavlihovem nastopu trenutno največji
problem slovenskih imetnikov rdečih knjižic, komunistov, da
so dale strokovne službe v stavbi CK ZKS v lastni kurilnici
pokuriti odpadni material in staro embalažo, kar je
zadostovalo za dve uri toplote na dan, medtem ko je
ljubljanska toplarna varčevala z kurivom.
Zaradi tega
"humorističnega" pisanja se ni podrl svet, Pavliha
bo še naprej izhajal, nobenemu članu njegovega kolektiva se
ne bo zamajal stolček. Je pač tako, da čim više
streljaš, tem manj verjetno je, da boš izstrelek dobil
nazaj na glavo, računajoč, da boč naletel na marsikdaj
preveč strpnega obstreljevanca.
Vprašanje
je namreč, koliko so v teh zapletenih časih dopustni – v
imenu pesniške svobode – poskusi, da bi vsaj na papirju
ločevali Partijo od delavskih množic, identificirali za
vsako ceno posameznika ali strokovno službo z najvišjim
slovenskim političnim vodstvom, razglašali zvezo komunistov
za stranko, čeravno avantgardno, in izzivali, češ,
delavci, oddrvite na Tomšičevo 5 v Ljubljano, tam vas ne bo
zeblo.
Nihče nima
nič zoper šibanje napak, proti kritiki – ne pa tudi
kritikastrstvu – saj je prav najvišje politično vodstvo že zaostrilo odgovornost za velike in majhne negativnosti.
Hkrati je opozarjalo, da ima vsaka napaka svoje ime, da je
vsako povzročil človek z imenom in priimkom. Najsi gre za
zavoženo investicijo, lokalizem, izkoriščanje monopolnega
položaja v družbenoekonomskih odnosih ali (ne)varčevanje z
gorivom. Res je vprašljiva odločitev delovne skupnosti na
CK ZKS, tudi če gre za dva dni ogrevanja, in to na račun
odpadnega materiala ter stare embalaže, nikakor pa – tudi
pod plaščem humorja – Pavlihov urednik ne bi smel
enačiti strokovne službe z avantgardo, z zvezo komunistov
sploh oziroma njenim vodstvom.
Posploševanja,
etiketiranja in izzivanja komunisti ne bi smeli dovoliti. Še
zlasti, če se za navidezno hrabrostjo, kot naj bi jo
predstavljal naskok na najvišje slovensko politično
vodstvo, skriva marsikaj drugega, ne nazadnje poskus
potiskanja zveze komunistov in njenega vodstva v ozko
ideološko stranko brez povezave z delavskimi množicami, v
poskus označiti vodstvo kot tisto, za katero ne veljajo
družbeno dogovorjeni ukrepi.
Demokratična
družbena odgovornost zveze komunistov ne stoji in ne pade z
več ali manj toplote v radiatorjih, čeravno bi nekateri,
med njimi Pavliha, to radi prikazali po svoje.
Vlado Šlamberger, Ljubljana."
Šlambergerjeva
zasebna podtikanja
Seveda mi
je najprej zaprlo sapo ob tem Šlampijevem pismu. Ni mi bilo
jasno, kaj se meša v stvari, ki ga nič ne brigajo. Ali pa
mu je kdo naročil? Kdo držal roko s peresom? Celi sklopi
stavkov so bili močno podobni Šetinčevim. Ali pa samo
oponaša Šetinčev slog? Si nabira politične točke? Kajti
poznal sem ga kot velikega stremuha.
Kot
naročen me je tedaj obiskal, češ da bi se rad pogovoril z
mano, tovariš Ludvik Zajc, vodja strokovnih služb v CK.
Zdaj mi je bilo jasno, da skuša CK s Šlampijevo pomočjo
zvaliti vso krivdo na strokovno službo CK. Zajc se mi je
iskreno zasmilil, a kaj se hoče. Kdor se s svinjami druži,
ga svinje požro. Kajti to, da so skušali krivdo zvaliti na
Zajca, se mi je zdelo svinjsko. Vse te dni, od 2. do 18.
oktobra, so se mirno greli v CK, in zdaj, ko so razkrinkani,
hočejo potlačiti v drek človeka, ki je najmanj kriv.
Zajc se je
z mano pogovarjal zelo prijazno. Ne vem, pravzaprav, zakaj je
prišel. Morda v človeški stiski, v strahu za položaj, ker
so zdaj planili po njem. Povedal mi je, da so kurili odpadke
in staro embalažo. Rekel sem mu, naj mi ne pripoveduje
pravljic kot Šlampi, ki trdi, da so kurili dva dni, vem pa,
da kurijo že od 2. oktobra. Menda nimajo toliko embalaže.
Od česa? Rekel je, da je embalaža sama slabo gorela, zato
so pokurili še dve toni premoga. V mislih sem si mel roke
nad tem podatkom in pustil Zajca, da se je razgovoril.
Očitno ni vedel za Šlampijevo pismo in mi je sam prinesel v
roke orožje zoper njega: podatek o dveh tonah premoga.
Ko si je
Zajc olajšal dušo, sem se usedel in pripisal k Šlambergerjevemu pismu pripis in ga objavil takoj za njim:
"Ne vemo
sicer, ali nam tovariš Šlamberger piše kot bralec Pavlihe,
pomočnik glavnega urednika Dela ali (samozvani)
pooblaščenec CK ZKS, katerega delo spremlja po uradni
dolžnosti. Spremno pismo, v katerem nam namiguje grožnjo,
da nekateri (joj, kako konkretna kritika!) navijajo za to, da
bi Pavliha spet dobil novega (slabšega) urednika in v pismu
nasprotno oblastniško zagotovilo, da bo Pavliha še naprej
izhajal in da se nobenemu članu Pavlihovega kolektiva ne bo
zamajal stolček, nam dá misliti, da nam tovariš Šlamberger zagotovo ne piše kot bralec Pavlihe, glasila
pametnih Slovencev.
Ne bi se
spuščali v Šlambergerjeva zasebna podtikanja, da skušamo
ločevati ZK od delavskih množic s pomočjo radiatorjev.
Posvetimo se samo dejstvom. Neizpodbitno je, da je bila
stavba CK ZKS ogrevana, ko smo drugi zmrzovali, ker smo se ne
le v Ljubljani, ampak tudi v drugih mestih, dogovorili, da
bomo solidarnostno varčevali z gorivi in zato zakurili šele
15. oktobra. V CK jim za to ni bilo mar in so pokurili za
ogrevanje stavbe odpadke, staro embalažo, pa tudi čez dve
toni premoga (to je v pismu tovariša Š. zamolčano ali pa
je res slabo obveščen). Menimo, da je bilo v sedanjem
položaju takšno ravnanje nepolitično. Kdo je za to
odgovoren ali ne, o tem se bodo pomenili že sami v CK. Mi
smo povedali samo zelo konkretno naslovljeno svoje mnenje,
seveda v močno špičasti in karikirani satiri, saj smo
satirično-humoristični list.
Menimo še
naprej, da smo zelo odprta družba, v kateri se lahko
pogovarjamo – v Delu naj bi bilo to resno, v Pavlihi bolj
zašiljeno – o vsem, tudi o tem, ali so imeli v CK ZKS
prav, da so zakurili predčasno. Za to odprtost se bomo še
naprej borili, kajti trdno smo prepričani, da nas lahko vodi
k napredku le demokratičen boj, ne pa zasebniške grožnje o
zamenjavi urednikov."
4. B. Novak - PAVLIHOVA FRAČA - Hotel sem biti Jule Vrbič, Tri mesece strahu
Ni komentarjev:
Objavite komentar