torek, 11. februar 2014

Ruk

Razpotegnjen fris razrahlja še tako nabito veselje.
O pogumu sanja poraženec in si pred obličjem nesreče zateguje pas.

Grižljaj meglene usode vrti pozabljivost in si brez navoja pobeli mrak.
Ne ve, kje se razleti zadnja zvezda in ne, kam gre  ladja brezpravnih stikal.

Smrdi po zažganem peteršilju in kovačevih kobil ne najdejo več.
Našemljen svet gladko zmaguje na tekmovanju za naj norca.

Na utrjeni poti pohujšljivo zaveso razstreli traktorska guma.
Obuti mački si ližejo rane in zabavajo bedo kičastih misli.

Kam se odkotali suh kašelj ko mu zmanjka belih zob?
Na travnik, iskat srebrne mišice sreče.

Ni komentarjev:

Objavite komentar