Saj veš.......nimam pametnih besed. In tebe ni, da bi mi jih natresel.
Zdaj si v tisti modri škatli.
Za vedno tako zelo boli.
Zdaj v vetru in petju ptic
lovim podobe tvoje.
Izginil je smeh.
Zdaj žalost srcu
razlaga pesmi svoje.
V praznem dnevu
duša glasno joče.
Drobna misel tava,
želi si nemogoče.
Saj veš....... kadarkoli bo veter zapihal čez tvoj grob,
takrat mislim nate.
Brni, lepo potuj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar