nedelja, 09. september 2012

Blejski Vintgar

Živi in ustvarja, na Gorenjskem. Ki je - ne glede na vse ostale lepe konce - moja najljubša slovenska pokrajina.

****do tja se pride, kakor komu paše. peš, s kolesom, motorjem. meni najbolj sede avto, v dvoje.
.........izvoz z AC - smer Bled (ki mi je čist mim) - glej table za Gorje in še manjše(ma, miniaturne so) za Vintgar
to je dostop iz - zame - pravega konca. ker se slap nahaja na koncu sprehoda skozi sotesko, je nekaka pika na j.
***** ena mojih najljubejših strani za slovenske krasote je tale . tam tudi piše,da se potoka Krmarica in Kotarica zlijeta v Radovno, ki teče skozi Vintgar, obdan s hriboma Boršt in Hom. na koncu kilometer in pol dolge poti, te pričaka pogled na slap Šum - od zgoraj ali od spodaj.

Lep sončen dan.

Parkirišče brezplačno, vstopnina 4 evre(proti svinjskemu vstopninskemu odiranju na Bledu, čisto normalna), namenjena je vzdrževanju soteske. in verjamem, da to ni lahko delo. stene so precej strme, veter, dež, sneg naredijo svoje, kamenje in drevje drsi po strmini. treba je zavarovati, popravljati pot. je kar prav, da za tak sprehod, nekaj prispevaš.
...kratke ali dolge hlače? naj te vroče sonce zunaj, ne zavede. dolge. ker je v soteski zelo sveže. 
tudi dolgi rokavi niso odveč. jaz že vem.
...obutev? ne vem, no. v natikačih hodit, čeprav je pot lepo urejena? mal blesavo. je pa precej takih, japankarjev. jih pa res ne razumem.
čeprav bi znal nekdo povedat, da niti najboljši gojzarji niso varni pred padcem. na srečo se je končalo le z razbito nogo in aparatom v vodi. khmmm.

Pot traja - odvisno kaj vse delaš vmes - kar nekaj časa.
...če kej, mi gredo na jetra norci, ki še v prostem času, bezlajo. k sreči, se s takimi ne družim.
zato sem lahko postavila eno mejhno skulpturco iz kamnov. enga možička, ki sicer ni dobil imena. je pa tam za vse tiste moje in malo manj moje, ki radi zahajajo v gore.da se bodo vedno srečno vrnili  domov.

Na koncu (ali začetku za koga drugega) te čaka slap Šum in množica ljudi. Ki pa meni ravno ne diši preveč.
....če se povzpneš po stopnicah in hodiš par minut, prideš do ravno prav odmaknjene mize, kjer se prav prijetno nastaviš soncu. ali/in predajaš lumparijam (ne gre brez tega, tako so me naredili, jebat ga) dvojčkanja.
takim lumpom, se pridejo smejat tudi ptiči. tam naokoli, so postavljene valilnice - hišice zanje. en detel je priletel. in taščica, ki je fehtarila okoli mize. in potem pozirala na veji.
.....da imam res rada hudiča, prilagam dokaz. naj sem še tako pridna (o matr, kaj se mi je zaletelo), me vedno zapelje v...........


Slap Šum - skozi moje in tvoje oči.  
za tička in kamne, hvala.
in kdo je bil moker, se ve.

In da je že jesen in listje pada in rumeni in blabla?
Ne ga srt. V Vintgarju je še vse, bolj zeleno od najbolj zelene zelene.
In diši. Po crkljanju.

...in v Bohinjskem jezeru še vedno plavajo. ribe, race in ljudje.

In midva sva. Še bolj zmešana kot včeraj? Pomoje že.
...matr se smejem....



Ni komentarjev:

Objavite komentar