*Pozor, strupen sem*

"Usta so ga pekla, ustnici in jezik so postajali razpokani in od ugriza nista pretekli več kot dve minuti, ko je strup že deloval. V ustih ni imel več pravega občutka in govoril je, kot bi mu zobozdravnik z injekcijo omrtvičil usta. Do civilizacije je bilo še daleč in na zdravniško pomoč ni mogel več računati. Opotekal se je skozi deževni gozd Papue Nove Gvineje in si še vedno drgnil ustnici s ptičjim perjem. Le na tak način je lahko dokazal, da obstajajo tudi strupeni ptiči. Dolgo so znanstveniki menili, da jih na svetu ni. Toda ko je biolog iz čikaške univerze leta 1990 začel zatrjevati, da obstajajo na svetu tudi takšne živali, so postali bolj pozorni.
Minilo je kar nekaj let, preden se je skupina evropskih in ameriških raziskovalcev odpravila v pragozdove Nove Gvineje, da bi ugotovila, če je vse skupaj res. Res je imel neki ne prav ugleden ptič, ki so ga domačini imenovali pitohui, v perju, koži in mišicah prav tak strup, kot ga ima neka vrsta žab. Rdečkasto rjav do črno obarvan ptič, ki ga je možno najti samo tam in na sosednjih otokih, sodi v vrsto ptičev trmoglavcev, ki živijo v goratih področjih otoka. Domačini ga ne marajo, saj je njegovo meso zaradi strupenih primesi zelo grenko in nikakor ne sodi v kuhinjske lonce.

Neznano število strupenih vrst

Nekateri raziskovalci že desetletja tavajo po svetu in raziskujejo samo strupene živali in rastline. "Doslej smo le malo pobrskali po površini zemlje, saj obstaja še mnogo neznanih vrst, ki so strupene, predvsem v morskih globinah," pravijo izvedenci. 100.000 strupenih vrst na svetu je vsekakor premajhno število, saj se še vedno podcenjuje strupenost nekaterih organizmov, ki so bolj razširjeni, kot želimo priznati. Vzrok je verjetno dejstvo, da raziskovalci raje preučujejo znane vrste, izogibajo pa se tropskih področij, kjer strupenih vrst kar mrgoli. Večje zanimanje spodbujajo tudi tiste strupene vrste, ki škodujejo človeku, zanemarjajo pa tiste strupene živali, ki se predvsem uničujejo same med seboj. Živali so namreč strupene tudi zato, da lahko pridejo do plena. In da se branijo. Ljudje jih ne zanimajo.
Tisti, ki se ukvarjajo s strupenimi živalmi, nimajo lahkega dela. Neki ameriški študent je nameraval raziskovati življenje strupenega kalifornijskega bradavičarja. Ni bil dovolj previden in preden se je zavedel, mu je ta zasadil v roko svoje šest milimetrov dolge zobe, ki jih kljub naporu študent ni mogel pravočasno razkleniti. Končno mu je le uspelo, preden je padel v nezavest. Ko se je prebudil, je bil popolnoma moker od potuin je večkrat bruhal. Jezik in ustnici so mu nabreknili do neraspoznavnosti. Čez pol ure so ga že prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki komaj zaznali utrip. Pritisk mu je močno padel, srce pa mu je bilo kot ponorelo. Obraz je imel zatečen, enako otečena je bila možganska ovojnica. Po nekaj urah mučnega boja za življenje, so si zdravniki oddahnili.

...

Večina strupa, ki se vbrizga z zobmi ali zželom, se sestoji iz beljakovin. Toda tu se njihove skupne lastnosti nehajo, saj imajo strupi zelo različne druge sestavine. Obstaja več kot dvesto kačjih strupov s povsem različnim delovanjem. Zaradi tega tudi ni nekega univerzalnega kačjega protistrupa. Vsak strup deluje drugače in zahteva drugačen protistrup. Kačji strupi napadejo naš živčni sistem, ki je paraliziran, moteno je strjevanje krvi, kar ima za posledico notranje krvavitve. Pri živalih nastaja strup večinoma v posebnih žlezah ali pa v telesnih tekočinah. Z ugrizom, pa tudi z izpljunki, pride strup do človeka. Kače svojega plena ne morejo razkosati, zato ga morajo požreti celega. Težko si je predstavljati, dabi moral na primer človek požreti celega prašička. Tudi če bi mu to uspelo, bi umrl zaradi metana iz prašičkovega trupla. Da se ne bi kača na ta način sama zastrupila, spusti hkrati s strupom v žrtev še koncentrirani encim, ki ureja prebavljanje hrane. Tako v kačinem telesu miš dobesedno razpade že v eni uri.
Posebej v Avstraliji je velika verjetnost, da pohodniki po zapuščenih in vročih predelih naletijo na tak strup, saj je kar 70 odstotkov tam živečih kač strupenih. Med njimi je tudi najbolj strupena živalna svetu:do dva metra dolg taipan. Strup ene kače lahko pomori 250.000 miši ali dvesto ljudi. Vzrok smrti kot posledica njegovega ugriza je zadušitev, saj ohromijo vse mišice in s tem preneha tudi dihanje. V tolažbo popotnikom je dejstvo, da je svetlo(do temnorjava) kača zelo plašna in se raje skrije, kot da bi napadla. 

 Po nekaterih ocenah je na leto na svetu okoli pet milijonov ugrizov kač, smrtnih žrtev med ljudmi pa 125.000. Posebno ogroženi so otroci, saj se majhna telesa strupu skoraj ne morejo upirati.

Previdnost pri kopanju

Toda nevarnosti ne prežijo samo na kopnem, pač pa tudi v morju. Posebno nevarna je neka vrsta meduze, ki jo Avstralci imenujejo morska osa. To je najbolj strupena morska žival, saj povzroči več smrtnih žrtev kot napadi morskih psov. Njena dvajset centimetrov velika glava spominja zaradi izrazite modre barve na modro luč policijskih avtomobilov. Smrt prihaja iz njenih od 60 centimetrov do dveh metrov dolgih lovk, posejanih z ožigalnimi celicami. Odrasle živali naj bi imele od 150 do 200 milijonov ožigalnih celic in s to količino strupa bi lahko morska osa pomorila 250 ljudi. Napada ljudi, ki se brezskrbno kopajo. Ob dotiku lovk se strupene nitke kot harpune bliskovito zarijejo v kožo in spustijo mešanico strupenih proteinov. Pri majhnih otrocih preneha srce biti že po nekaj minutah, saj strup razkraja srčne celice. Čeprav so nekemu otroku, ki se je kopal v vodah južne Avstralije, takoj po dotiku z morsko oso kožo namazali z vinskim kisom, ki je priznano najboljše prvo sredstvo proti takemu strupu in so žrtev takoj pripeljali v bolnišnico, je že čez eno uro umrl.

Splošno nevarna je tudi "portugalska galeja", katere z zrakom napolnjen in modro svetleč mehur plava kot vrh ledene gore na vodi, pod vodo pa vleče za seboj do 30 metrov dolge lovke. Kdor se zaplete v te lovke, takoj začuti neznosno bolečino, vendar ima še toliko časa, da se lovk osvobodi. Njen strup napade srčno mišico in čez nekaj minut zastane."

Peter Seunig
Nedeljski, 6.11.2011

Te pozdravlja, strupen jezik.