Zasnežena cesta neuspešno klicari vročo sapo zimske službe.
Mogoče ne ve, da ta ponoči spi?
Vedno! Povsod? Ne. Le tu. Vedno!
Zebe drevesa in luči v predorih premraženo utripajo. Satelitom prija počitek.
Črna koža izgubljenih resnic si žvižga postano melodijo.
Zaradi tebe, naj razbijam čaše? Ne, preprosteje zanje je, da sem štor. Bolje to, kot štorovka!
Smejejo se snežinke, obute v igrivo umiranje. Razkorak med včeraj in danes se manjša.
Kitari se zahoče žalostinke. Ne utečem ji.
Upognjen hrbet? Pozabi!
Izmučena sladka čokolada diši po korupciji. Pa kaj!
Naznanim jo naj? Si nor? Nikoli!
Pogoltni vsak drek, je tvoj dodatek k prehrani. Ne upiraš se, žreš ga dnevno. Osel!
Oslice oslijo, osli oslajo? Koga briga!
Večglasno riganje pomirja?
Da, tebe!
Lomi počasi. Kupi dolge lase za ometanje pajčevin.
Skrijem se med razvajene dotike. Ni me, slišiš?
Tole ti dam. Da boš lažje razbil stene mojega srca.
Mene? Mene ne boš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar