sreda, 03. september 2014

Tu


Sonca ni in moj najljubši dih je spet oddaljen spomin.
Trga se mi v novih nalogah in tuje pisave prebadajo. 
Našla sem glasno surovost, polomila sem ji zobe.

Natovarjam misli zate, konvoj bo kmalu pri tebi.

Nasmejijo me, ko se dežju ne mudi zbudit sonca.


Ni komentarjev:

Objavite komentar