nedelja, 13. april 2014

Ko boš bral

Vonj tvoje kože vedno nosim s sabo.
In prvi dan je vsakič težko umiriti razklanost.
Boš razumel tudi naslednjič? Da so tuje ulice in divje ceste res samotne a jih imam rada tako kot tebe.

Kupujem mešanico čustev in upam, da bo cena ugodna.
Spregledam brezizrazne nasmehe in se raje utapljam v zmešnjavah novih nadur.
In  ko pade noč, preiščem vse kotičke sonca in v njih najdem srečne poteze tvojega obraza.

Lešnikov sladoled ima okus po tvojih ustnicah. Vsak dan ga jem in si izmišljam nove igre prihodnosti.
Takrat je majski žarek blizu, je razdalja sladka. Takrat te rada pogrešam.
Je res čakanje pot ki pelje k cilju?  Je to pogum ali neumnost da si dovolim razpolavljati  srce?

Pogrešam te.

Ni komentarjev:

Objavite komentar