torek, 05. julij 2011

Topoumni šilčki

Na robu vodnjaka, 
razkrečena sedi vnema.
Grize rumene otrobe, posluša znan zvok.
Umivanje s slino, jedkanje svetlobe.
Razbitim sanjam, 
trava ziblje kolena.
Polomljen napuh, v vodi ogleduje špehnato podobo.
Obzidje moči, prešerno propada.
Pred izbiro klečijo, 
ušesa brez goltanca.
 Nesmisli si sledijo. 
Rogovile hreščeče kričijo.

Normalen človek, reče kretenom, adijo.
In gre z vnemo, na gostijo.


Ni komentarjev:

Objavite komentar