nedelja, 05. junij 2011

*Dva tigra*

"Ponosno kazanje zob doseže,
da drug drugega ne raztrgamo.


Prav tiho renčim. Prestopil si mejo. Čutim moč svojih zob. Zasadila sem jih v svoje dostojanstvo, v zavest o tem, kar je v meni vredno spoštovanja, v pravico, da branim svojo resnico. Ne boš mi izpulil tega, kar mi pripada.

Bolj boš vlekel, bolj bom renčala in bolj bo moj pogled razbeljen. Držala te bom na razdalji, ker si dovoljuješ preveč in moraš začutiti nevarnost. Ustavila te bom, ker si prišel nadlegovat tigra. Ne stopaj v moj ris. Nočem te raztrgati, zato renčim.

Povej, kar hočeš, pokaži jezo in razkleni čeljusti, da izmerim moč tvojih zob. A govori iz prostora, ki ti pripada.

Ljubim veličastno renčanje v duši, ki me varuje. Kdor ima tigra, temu ni treba sovražiti, da se brani. Lahko prideš in me obtožuješ, lahko mi mečeš v obraz stare grehe in prelomljene obljube. Gledam te od daleč in krožim okrog tvoje razjarjenosti.

Ne morem zasesti tvojega zornega kota. Ti se ne moreš naseliti v mojem. Ti krožiš okrog mene in grozeče rohniš s temnimi očmi. Ne smem prestopiti tvoje meje. Častim veličastno renčanje v duši, ki te varuje.
Pleši z menoj z žarečim risom v očeh.

PLES TIGROV NE POZNA SOVRAŠTVA."

Iz knjige Sto obrazov notranje moči, Alenka Rebula

Ni komentarjev:

Objavite komentar