ponedeljek, 18. april 2011

Še in spet

Pod brezo 
izginjajo sledi,
razrašča se kaj mi mar melodija.
Na pločniku pozabe 
slike mečkajo naslado,
toplota pokleka pred nočem mraza iz tvojih oči.
Naivnost si sezuva škornje
in razočaranje teče svoj prvi maraton.
Sonce sežiga razigrane gradove.
 Nevihta iz nasmehov zateza okove.

Pristopim še kdaj
in v sunku razbijem,
potrgam vse niti do sreče,
na drevju pomladnem
odurnost majava rezgeče.



Ni komentarjev:

Objavite komentar