Svežina

Vihrajo pobegli nasmehi.
Dotikajo se
čarobnosti
ki jo nenadzorovano
lepiš
na prepišne stene
mojega srca.

Kako utripajo radovedni poljubi!
Vrtinčijo se
v harmoniji svetlobe.
Zbledel nemir jih srka vase.
Nežno pokriva
njihovo
razbrazdano vseenost.

Ne laži!
Lepo ti je. Ko se dotikaš ovinkov moje duše.

Pijavka

- Ne...to pač ne gre tako. Ne, ne gre!
- Kaj zaboga spet moraliziraš?
- Pa daj no...se ti je čisto zmešalo?

To je pač nemogoče. Zmešana sem že dolgo.

- Kakšni so tvoji ugovori?
- Halooooo, saj ga niti ne poznaš!!!!!!!!!!!!!!!!!!
- Halooooo, a je poznati nekoga, kakšno prav posebno merilo?

Misliš da poznaš človeka, pa ugotoviš ob priliki, da to niti slučajno ne drži.

- Prav. Naredi kakor hočeš. Nora si!
- Prav. Šla bom. Se dala dol. In odšla.
- Nora si!

Sem. Ravno prav nora. Zato mi je ravno prav fajn.

- Menda ne boš res šla?
- Nehaj! Šla bom!
- Koza!

Koza? Bolje to, kot pa nepotešena, tečna krava.

- Res te ne razumem.
- Nisi edina.
- Daj, ne hodi.

Grem. Ker tako hočem.

- Ne poznam te več.
- Si me kdaj poznala?
- Spremenila si se.

Oh ja, vem. Na jetra ti grem. Tudi ti bi, pa si ne upaš.

- Ne boš si premislila?
- Ne.
- Ok. Čakam na poročilo.

Kar misli si. Ne boš se hranila z mojimi srečnostmi.