Prehod

Ulica si je v dežju umila ušesa. 

Silnost vetra je pojenjala.

Na betonskem zidu se leno preteguje pisana misel. Nikamor se ji ne mudi

Čas je, zate.

življenje ne želi bljižnic, noče pogretih nasmehov

živost bi rada plesala z enako vrtečimi toni

ne išči popolnosti, v tujih spominih se ne ustavljaj

Sever

Vse bi.

Ležala blizu tvojega utripa, se grela v senci tvojih ust.

Nastavljala ušesa, da jih jezik oblizne.

Preplete prstov.

Dotik, ki žge.
Še.

Tvoja mala.