Dolgi nosovi

Vrhove slaboumnosti,

zasedajo cvetoči prdci.

Smrad jim leži med zobmi,

v glavah plešejo škodoželjne ribe.
Kup umazanije se veča,
ko stopicljanje dreka,
vrti lajno in upa.

Da ne zmanjka zlagane sreče.

Celofanski sužnji

V breznu si podajajo kljuko,

izmišljeni netopirji brez imen.

Puhajo črno sluz,

razširjajo pljuča navidezne svobode.

Za vratom trpljenja,

jim binglja sablja radovednosti.

V hlastanju za belo,

krivijo sivino.

Um jim služi,

za razdiranje razuma.

Pred skrivnostjo 

tečejo oblaki

in lišpanje srca, ne zmore prekriti.
Potopljene umazanije,
ki zaman poskuša,
izbrati naslednjo žrtev.

Hrana brez okusa.

Prodana telesa živih mrtvecev.