Veš

Ko iščem zaklade
iz spletenih besed,
sonce pomladno
prihaja me gret.

Natrese mi misli
v bližino srca,
prijazno me boža,
se z mano igra.

Trka po duši,
zardelo jeclja,
male skrivnosti,
le meni izda.

Če še tako
neumno zveni,
toplina njegova,
še v noči diši.

Zbudi se

Prosim.

Ne predaj se!

Drk

Na pesem, ki to ni.
Na smeh, prelizan od laži
Na hvalo, ki se v gnoju preša.
Na strdke sreče, ki vodijo v nebesa.

Da, vse to dobiš.
Ko izbereš.
Umetne slike klobasanje.
Nagravžne sline čofotanje.

Da, vse to imaš.
Če prebereš.
Smrdljivo sluzaste nadeve.
Osamljene prasice speve.

K sreči

Še mar ti je.

Razlivanja šepetov.

Upornih misli.

Razbeljenih drgetov.

Še vedno rad.

V besedah nosiš sebe.

Preklinjaš jutra.

Ko nisem zraven tebe.

Še vedno hočeš.

Strup spiti namesto mene.

Prebosti sence.

Pregristi žarke teme.

Še si želiš.

V reki paziti oblake.
Iskati sonce.
V dvoje zbujati korake.

Še dobro veš.

Srca se ne kupuje.

In le ljubezen.

Z ljubeznijo potuje.

Še vem.
Dokler bova objeta. Naju ne bo zeblo.

Ni Srečko

Napolnjeno

izpolnjena,

se smejem.

Izbruhu tvojega srca. 

Kričeče siv, srka tujo kri.

Razlaščen organ, predrzno jemlje.

Motno utriplje, svinja telo.

Ubog razmajan stvor.

Pogoltno liže.

Rezbari cesto v pogubo.

Po

Telesu pohaja.

Počasen fuk z medom.

Cedijo se mu sline. 

Lačen je. 

Hladna večerja je premalo.

Na robu pameti.

Se nasmiha. 

Tič ki obvlada.

Čokoladne premete.

In se mu jebe.

Mene.

Moj

Gozd. Je daleč od umobolnice. 

V njem ne blodijo omejeni moški.

.......in na pokopališču ne opravljiva babšeta

Velika

poznavalka žive in nežive narave

vam bo zagotovo znala povedati.

Da zvončki in kronce v vazi zdržijo samo kak dan. To je seveda bedarija.

Pa tud...rože iz cvetličarn bodo jutri umirale počasneje, ane?  In ti jih ne bo žal, postavit v vazo? Butara.

Končno mi je uspelo. 

Seveda je spet izjemen posnetek.

Ampak ti že veš - namen je važen. 

Namesto palačink in čokolad in rož. Za dobre, nove čase.

Ko bodo zunaj, si jih moraš ogledati.

Šavje

Direktorica Urada za dobrodošlice. In njen paž.

Privlekla sta s sabo kup laži.

Vedno uboga, kriva nikdar. Brenkata na sočutje.

Igrica, nikoli izpeta. Nasedajo samo plitvine uma.

Kupčkanje laži se nadaljuje.

Pritegne drhal enakega značaja.

Zasmrdi, ob vsakem mojem zapisu. Ko se privlečejo umazane duše.

Smejem se, ko jih gledam. Vsakič,  s cveki butajo po mojih vratih. Da ne?  Smejem se. Nemoči lažnive soldateske.

Da, res so krasni.

Če je drek, sinonim za krasnost.

Pretiravanje

Se zasidra v kri.

Ji olupi dušo.

Prežveči kosti.

In potem,

so spet,

krivi kloni?

Bimbo

Pohajkuješ

med 

svilenimi spomini

in za seboj

puščaš

smrdljive iztrebke.

Čemu je to

potrebno,

se sanja 

samo tebi.

Posrati lepo,

 ker si izgubil?

Seveda se smejim.

Ker je tvoj boj

poraženca, 

groteska.

In ti nekdo,

ki ga ni vredno

posrati 

niti enkrat.

Pod črto

Prihranil si tri milimetre

svoje kože.

Da nanjo namestim

srce svoje duše.

In vprašal,

ali je 

njen ujet svet

dovolj čist,

da se 

spajdaši s tvojim.

Pozabi!

Trije so premalo.

In brezmadežnost

se gredo le

lažnivci.

Čez vse

Ko završijo
v drobovju
zimzelene
neiskrenosti
in se v lažeh
utapljajo
razmajane ideje,
se zavlečem v
senco
nekih davnih
igrarij.
Tam je,
pred grabežljivci,
spravljena
krma za pobegle
nasmehe.
In
tisočkrat dotaknjeni dotiki,
preigravajo note nikoli
pozabljenih melodij.
Tam je,
v izviru razumevanja
nastanjena
bližina,
ki je niti
žejna lakota
ne zmore
izprazniti.

Saj veš,
suha usta
nikdar
ne najdejo besed,
ki bi jih bilo vredno
shraniti za lahkotne
večere v dvoje.
Prigrizni in poplakni,
je himna,
za naju dva.
Saj vem,
jo že poješ.

Brez podtonov

Oblečen v prepražen nasmeh
si izbiraš navihane dotike.
Pozabljaš, da je izgubljenost
zaplinila sončevo drhtenje
in ugrabila zahtevo po združitvi.
Na ognju si pečeš
sikajoča vprašanja
in vedno znova
odgovorom ponujaš možnost izbire.
Pravi si,
za sprehode čez robove
in ujetost brez obžalovanj.
Skrivnost ostaja pri tebi
skrbno pospravljena
in brez strahu
se lahko reke črk
okopajo v lastnem soku. Všeč mi je to. Zelo.

Ko boš iznašel besede,
ki bodo
preplavale gozdove
in pretekle reke,
mi povej.
Z veseljem jih bom
obesila na tram nepopolnosti
in jim zaigrala
na orglice. Všeč ti bo to. Zelo.

Popotnica

Ti veš,

da je sreča le del,

med

"preteklo in prihodnjo nesrečo".

In da,

rada se utrudi,

ko srečuje

pogoltne ljudi.

Včeraj sem jo srečala.

Hodila je počasi,

čevlji so jo žulili

in rahlo je šepala.

Videlo se je,

da ni srečna.

Ponudila sem ji stol,

da si malo oddahne.

In natočila

vodo iz pipe.

Prepredena

z lomljivim

upanjem,

me je

hvaležno pogledala,

si popravila

krilo

in

v dokolenke

zataknila

novo moč.

Komu jo

bo namenila,

ne ti ne jaz,

ne veva.

Še sreča!

Ne smeš hitet

Travi se je zahotelo sonca.

Zato je iz garaže

privlekla motor,

si  nataknila čelado

in odbrzela ponj.

Poblazneli avtomobili

so jo prehitevali,

zmešani ljudje v njih

divje hupali.

Čudila se ni,

ker je navajena

tepcev,

ki serjejo

po njej

in jo,

za prazen nič

oskubijo do korenin.

Da ji slučajno

ne bi

zmanjkalo goriva,

je zavila na črpalko.

Pomežiknila je še

čokoladi na polici,

za sonce

vzela

sladoledno podkupnino

in kavi ukazala,

naj se

ne obira preveč.

Kilometri

so tekli,

žvižganje

je postajalo

vse glasnejše.

In potem! Končno! Ga zagleda! Pod kozolcem je popravljal kosilnico!

Vesela je

skočila z motorja,

skuštrala svojo barvo

in sonce položila v travo.

Ne, čak, da ni blo obratno?

nish: vrtec - enota mehurčki

Trot

Brusiš rezilo zarjavelega pipca?

Ploskajo jetra pijanega dripca?

Bolna izbira,

v kocki razgraja.

Reva življenje smrti predaja?

Mokra zapestja,

v barvah donijo.

Samo - strahopetci - tako - idiotsko - bežijo.

Ljubke prijateljice

Dlake najraje rastejo

ob deževnih dnevih.

Ok, tudi ko sonce sije

jim ni hudega.

Takrat iz omare

vzamejo brisačo

in gredo ležat

pod drevo.

Če kaj premišljujejo? 

O seveda. O tem, 

kako jim je lepo na svetu,

kadar jim ni treba

prenašati ljudi, 

ki jih preganjajo

in zmerjajo s kocinami.

nish: vrtec- enota mehurčki

*Rajske strune*

Hočeš

pozobati

resnico laži,

smrdljivi navlaki

določit strasti.

Med rože

in cesto

postaviš lijake,

navesiš po vejah

moralne bedake.

Na usta polagaš

smetje brez uma,

zamažeš drobovje

s steklenicami ruma.

Preližeš tazadnje

in tiča pokažeš,

vsako razkrečeno

s slino premažeš.

Je dobra

za jahat

res vsaka prasica,

ki usta odpira,

da shrani ti tiča.

Režiš se bebavo

ko resnico potvarjaš,

budalo svetovno

iz sebe ustvarjaš.

"Oj le naprej, oj le naprej

dokler bo še vetra kej..."

Nikar prekuhat

Pisani špageti

so podivjali.

Na vrhu lestenca

so si spletli

gnezdo,

mu poskrili luči

in čakali

na svoje kosilo.

Sol jim

je kodrala

majave noge

in

obljubljala

nebesa

v vodi.

Med razvajanjem

v vroči kopeli

so množično

pogledovali

v sosedovo

menzo

in upali,

da bo okusna

omaka kmalu

pripravljena

na ples.

Ko se je

ta končno

vsa nališpana

prikazala,

so njihova srca

zatrepetala

od sreče.

Dišeča

zapeljivka

jim je

brbotajoče

mežikala

in jih

vabila v 

svoj objem.

Premočeni so

se 

od navdušenja

cukali

za ušesa,

poskakali

med temne valove

in

lestencu znova

prepustili

igranje z elektriko.

 

Dober tek

pa je

še dolgo v noč,

zadovoljen lovil

polna usta.