Čez vse

Ko završijo
v drobovju
zimzelene
neiskrenosti
in se v lažeh
utapljajo
razmajane ideje,
se zavlečem v
senco
nekih davnih
igrarij.
Tam je,
pred grabežljivci,
spravljena
krma za pobegle
nasmehe.
In
tisočkrat dotaknjeni dotiki,
preigravajo note nikoli
pozabljenih melodij.
Tam je,
v izviru razumevanja
nastanjena
bližina,
ki je niti
žejna lakota
ne zmore
izprazniti.

Saj veš,
suha usta
nikdar
ne najdejo besed,
ki bi jih bilo vredno
shraniti za lahkotne
večere v dvoje.
Prigrizni in poplakni,
je himna,
za naju dva.
Saj vem,
jo že poješ.