In ne morem verjet, da je bolnica postala tvoj konec.
Še včeraj si za sveto obljubil, da boš nehal delat sive lase zdravnikom.
In si očitam, da te nisem bolj na trdo prijela. Te še bolj kurcala, ker si po izgubi službe prevečkrat pristal pri pivu. Še bolj naganjala k zdravniku, ker si postajal okostnjak. Ti vbijala v glavo, da se bo svet spet postavil na noge.
Drek, kaj bluzim ko pa vem, da si vse delal po svoje. In bil tudi zato moj najboljši prijatelj vse življenje.
Rjula bi.
Bemomatr, do konca nesmiselna smrt! Prekleto, brez jasnega razloga! Si se kar vdal? Trma hudičeva!
Boli pa za popizdit.
Moj dragi B. Tole mi boš plačal, ko se spet srečava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar