Mesarja

Tvoja zajčja obara je bila odlična.

Ob metanju kruha vanjo in glasnem mlaskanju, nikoli nisem pomislila na ubogega zajca, ki je končal v njej. Zatopljena v cinke maščobe sem preslišala tvoje vsakodnevno udrihanje čez šefa.

Dramatično zasukanje se je običajno zgodilo, ko si med glasnim ropotanjem pregledoval predale in iskal svoj nož. Sirene so zatulile in to je pomenilo, da bi rad zalaufal domačo klavnico.

Nikdar ti nisem povedala, da sem ob takih dnevih tekla do zajčnikov in spraševala stanovalce ali se kdo prostovoljno javi, da pristane v juhi. Takega bedaka seveda nikoli nisem našla. Zdaj tudi veš, kako se pravilno imenuje moje dolgo posedanje na stranišču. Ni bila driska in težave s prebavo, bili so zajčniki.

Ko sem se vrnila, si ti še težačil, ker noža nisi našel. Poslušala sem pridige o tem, da v predalih vlada obsedeno stanje in da je moj odnos do prvinskega pridobivanja mesa katastrofa tretjega tisočletja.

Ko je bilo konec tvojega jadanja, sem se vedno ponudila, da krvavo delo opravim jaz, ko najdem nož. Takrat si bil ponosen name.
Ob takih trenutkih si mi tudi obljubil, da bom nekoč dobila svoj nož in za nagrado obisk klavnice v bližnjem mestu.

Mogoče bi res kdaj prišla do svojega noža, če ne bi brutalno zmotil mojega idiličnega pobijanja zajcev.
Če si mi še verjel, da zajec – v vrečki pri mesarju – prihaja iz našega zajčnika in je tam samo zato, da mesar vidi kaj je to rejen zajec, pa si dokončno ponorel, ko si me videl ob potoku, kako maham in pošiljam poljubčke zajcu, ki je tekel čez travnik.

Vem da te zdaj od vsega najbolj zanima, od kod potem skrhanost noža. Ti rada povem, da sem z njim rezala kamne in si domišljala, da so tvoje srce. Prerezala nisem nikoli nobenega, ker so bili pretrdi.

Pastirja

Skupaj so naju prignali pozabljeni občutki pripadnosti. Širitvi uspeha nisva ponudila dovolj svežih vonjev, zato so kupi nametane slame zahtevali spremembe.

Izjemno všeč mi je bilo, da si hotel štalo spremeniti v hlev in vsem živalim podariti igralne urice.
Dobro se nama bo godilo, je letelo po duhovno spufani glavi.

Obema se je luštalo prve košnje in tekanja po mehki zapeljivosti. V izobilju sva imela prostora za izdelovanje okusnosti.
Sklenila sva, da je odmevanje od gora, tipična žajfnica, neprimerna za okoljsko naravnana človeka in si pašo naročila bolj po domače.

Seveda so se hvaležno oglašale živalske strune in zdelo se je, da bo rubrika izhod, uspešno prestala kisanje.
Seštevala sva repe vseh trenutkov in jim priznala, da sva uborno travo nespametno zamenjala z deteljo.
Napihnjenost vampov je povzročala neznosen smrad. Ampak do gnojišča čustev je bilo takrat še daleč.

Spomnim se, kako lep dan je bil, ko si pritekel s palico in me silil, da bi zamenjala pašnik.
V hipu me je minilo resnicoljubno molčanje o brezmlečnem sirčku, ki se je pasel pod vrhom tvojega minimalca.
Travnik je postal poln tvojega dretja in res mi ne moreš zameriti, da sem med begom, električno napumpanim pastirjem, prepovedala rajanje v moji podobi raja.

Plesalca

A veš, da sem tiste noči ostala skoraj brez besed?
Videti moškega, ki obvlada charleston, je pripeljalo na tisoče velikih mravljincev, ki so pospešeno divjali po moji koži.

Oči sem pasla na tvojem ritmičnem premikanju in se zaklela, da ne boš odplesal ne da bi te spoznala.
Res ne vem kdaj me bo srečala pamet in ne bom ponavljala vedno istih napak, ki plešejo step vsakič ko se zaklinjam na prve korake. Tako pa sem lahkotno pristopicala do tebe in z naučeno kretnjo migljajočih trepalnic komaj slišno izdahnila pohvalo.

Sprejem je bil tak, kot sem ga pričakovala. Rahlo si se priklonil in glasno pohvalil moj okus in meni je telo začelo poplesavati v ritmu sambe, saj mi je postalo jasno, da bo približevanje plesni zvezdi precej lažje kot učenje salse.

Popila sva nekaj dvojnih tekil, postajala vse bolj omejena v izgovorjavi in premikanje nama je začelo povzročati težave, zato sva se pripopala drug na drugega.

Vsaj meni se je zdelo, da tudi ti izgubljaš tla pod nogami in omamljeno srce je že videlo kako pleševa valček na najini poroki.

Prepričana sem, da bi nama uspelo, če bi ugodil prošnji in odšel z mano v plesno šolo po novo znanje ter se držal pravila, da prepogosto stopanje po prstih, uspešno odganja mravljince z moje kože.

Povem ti, da razumem tvojo poklapanost, ampak čestitko za osvojeno prvo mesto na breakdance tekmovanju bi mi vseeno lahko poslal, saj sva konec koncev plesala več kot eno poletje.