Kuš

Vihti razlaga svoje meče, 

ne da ti dihat.

Predirno liže, pokoro nadte kliče. 

Predstavlja ti, 

vse zmote mimobežij.

Razgrinja trupla, zavija v mrak besede.

Mrzlo skače, 

sanje v vreli nič potaplja.

In ti bežiš pred tako spako?