Na robu vodnjaka,
razkrečena sedi vnema.
Grize rumene otrobe, posluša znan zvok.
Umivanje s slino, jedkanje svetlobe.
Razbitim sanjam,
trava ziblje kolena.
Polomljen napuh, v vodi ogleduje špehnato podobo.
Obzidje moči, prešerno propada.
Pred izbiro klečijo,
ušesa brez goltanca.
Nesmisli si sledijo.
Rogovile hreščeče kričijo.
Normalen človek, reče kretenom, adijo.
In gre z vnemo, na gostijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar