Lapanje

Žirafa si je zlomila krila
in jasa se je po soncu
-
preimenovala v lipo.

Krvava ura
je glasno tiktakala
-
spominjala je na kravo.
Nežna tema
-
je drhtela
v svoji  prelepi
spačenosti.
Juhej!
-
je zaklical zbor
svinjskih pastirjev
in popadal
med skale svojih zmot.
-
Čelno trčenje
razuma  in srca
-
še danes buri duhove.
Juhej!
-
pa iz dneva
v dan kriči
prodana podoba
umetnega navdušenja.

Veš

Ko iščem zaklade
iz spletenih besed,
sonce pomladno
prihaja me gret.

Natrese mi misli
v bližino srca,
prijazno me boža,
se z mano igra.

Trka po duši,
zardelo jeclja,
male skrivnosti,
le meni izda.

Če še tako
neumno zveni,
toplina njegova,
še v noči diši.