Ledeniki se...

...topijo.....ali se talijo.
Bemo...spet imam problem....pa  že vedela sem, kaj je prav.
Angleži s tem nimajo težav....napišejo melting, pa si misli kar si hočeš.
.... Urban bi vedel, kaj je prav


Sicer pa je zagotovo prav, če napišem....da izginjajo.
In da obstajajo ljudje, ki jim je mar zanje.

In verjamem, da se marsikomu zdijo totalni norci.... ker jih skrbi nekaj tako neumnega kot je izginjanje ledenikov.
Pa jim je kaj malo mar...če jih ima kdo za bedake.

V Italiji so enega najbolj ogroženih ledenikov - Presena se mu reče - pokrili z velikansko odejo, ki brani sneg pred poletnim soncem.

...pred dvemi leti, so naredili poskus na manjšem delu....in ugotovili, da se je sneg - tam kjer je bil pokrit - topil 60% manj...kot na nepokritem delu.

foto.meteolive.it

 Sizifovo delo? Bedarija?
...zame ne....škoda, da tega ne morem početi tudi jaz.

foto.meteolive.it

Mislim, da je premalo ljudi....ki jim je mar.
Mar marsičesa, ne samo ledu.

O osi, ki ima rada...

...Esej o slepoti....ki

...."je zgodba o moralnem padcu 
človeštva. Parabolo o žrtvah nalezljive slepote 
bi se morda dalo primerjati s Camusovo *Kugo*
vendar je Saramagov prikaz krize moralnih
vrednot sodobnega sveta popolnoma svojski
in izviren. Vračanje človeka na stopnjo slepih
nagonov, kot so lakota, nebrzdano spolno
poželenje, oblastiželjnost, nas spominja na to,
kako krhka je lahko zgradba človeške nravi, ki
jo lahko poruši že izguba enega samega čutila.
V človeku, ki noče videti tistega, kar gleda,
se takoj prebudi, žival ki ne pozna več svobode
drugega."

Knjiga stoji na omarici med drugimi knjigami.

....dokaj lepo so zložene, tako kot pač knjige so.
Omarica stoji poleg računalniške mize.
 ...dokaj neposravljena je ves čas.

Rač. miza stoji poleg okna.

...je skoraj vedno odprto zaradi moje, precej škodljive razvade.

Včasih je odprto na stežaj...največkrat pa samo na kip...na oberliht.
...in zunaj se pod streho, že spet sprehajajo ose.


Tako ni nič čudnega, če kaka zaide v hišo. Ne maham naokoli, le okno odprem in že najde ven.

Ta osa je pa od hudiča.

Ja, verjamem, da je to ena in ista. Zvita da se kar kadi.

Začelo se je tako...parkrat sem jo ujela, da hodi po knjigah. Ko sem jo ujela, kako izginja mednje...sem postala pozorna.
...čaki mal...mende ne delaš kakega gnezda a? ne ne...tukej ga ne boš delala...prmejduš da ne. maš zunej dost prostora za to...
Hodila je ven čez okno, odprto na kip...in se vračala nazaj. Spet in spet.
...ko sem okno zaprla za nekaj časa, je lisica šla...skozi okno kopalnice nazaj v hišo...pa skozi vrata nazaj med knjige....to ne moreš verjet, če ne vidiš. ali pa je v zasedi čakala, da sem ga spet odprla...in žvizzz....je bila spet med knjigami.


In tako sem imela en dan vsega skupaj dost. 
...in omarica je bila potrebna brisanja prahu.

Točno 3x sem ponavljala vajo...odstranjevala njene zgradbe.
In ja...vmes sem jo že spraševala...če jo moram ubiti...da bo s tem prenehala.


A ona...ne jebe me pet posto. 
Ravno sem odstranila polovico njenega nanovo narejenega "satka".
Ne mara več ali pa je že prebrala Esej o slepoti.

...a kje ga je zdaj delala? mislim....res si izbira tapravo čtivo...

" Prašiči prevzemajo vedno več človeških navad,

proti katerim je bila naperjena revolucija, dokler

se ne postavijo na zadnje noge, vzamejo v roke 

bič in si nadenejo frak..."