Ni ga več

Upam
da mu je bilo z nami lepo.


Prijazen do vseh.

...prijatelja

...najljubša zabava...

...zadnja kost...

 njegova zadnja zima

Radi smo ga imeli. In on je imel rad nas.

Hudo je.

Bil si

 Vedno prijazen. 

Nalezljiv smeh.

Čista energija.

Moja mladost.

Na gori

ustavljeno srce.

Ni te več.

Depresija

"Je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo."
Vir

Pojma nimam o depresiji.
Nikogar ne poznam, ki bi bil ujet v njene mreže. Ali pač le ne vidim? Ne vem.

Ko je o njej spregovoril A. Karoli in bil deležen različnih odzivov, sem si mislila...bravo Andrej, govoriš o nečem, kar mora biti v tem našem, "normalnem" svetu, skrito, prikrito...ker te drugače ljudje takoj označijo za norega!
Zame človek, ki govori o svojih težavah, nikoli ni nor!

Z depresijo se je spopadal nemški nogometaš, vratar Robert Enke.
Menda sta zanjo vedela le žena in zdravnik, ki ga je zdravil.
Smrt dveletne hčerke ga je ubijala.
Bal se je, da mu vzamejo posvojenko, če svet izve za njegovo depresijo.
Razžrla ga je. Vzel si je življenje.

Zdaj o njej ve cel svet. A zanj je žal prepozno.

 Nedeljsko slovo na stadionu je bilo...

...namesto žoge, sredi igrišča stoji krsta. In igralci niso v dresih.
Prekleto! Zakaj obstajajo tako žalostni vikendi?

"Ko boli duša in telo"....ko človek razpada od znotraj...takrat...

Ne molčite!
Govorite! Prosite za pomoč!
Vedno, prav vedno obstaja kdo, ki vas bo poslušal. In slišal!

Rad si imel...

...utrip divjih sten
in
jutranjo svetlobo pod oblaki.

Nekoga moraš imeti rad
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti
Nekoga moraš imeti rad....
(Ivan Minatti)

Žalostna sem.
A razumem. Rad si imel življenje. Živel si ga.

...všeč mi je bil tvoj nasmejan obraz
in besede brez dlake na jeziku.

Lepo potuj, Tomaž.