Par besed in dolg dan, preživet v postelji, postane vsaj za nekaj trenutkov manj zoprn.
Zdravila, hrana, ki nikomur ne diši. Za en mali požirek čaja, si izmišljam zgodbe o jutri, ki bo sončen in poln glasov.
Ko zapreš vrata, ostanejo sami.
S hodnika prihaja hrup. Prepir se je naselil med tiste, ki jih nepregledna množica virusov in bakterij, še ni poiskala.
Na TV igra neka prismojena melodija, ravno dovolj, za tistih pet korakov plesa. Za pet minut veselja v tem posranem dnevu.
Rešilec.
Ko bi rad spremenil, pa ne moreš.
Petkrat, desetkrat, ne štejem več.
Pozabi, danes mora biti dan za sanje!
Spala bi, pa od utrujenosti sanj ni.
Žlička bi zadostovala.
Vsak bi rad nekaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar