Postavljen je bil kot začasna rešitev, v 70-letih, ob izbruhu nemirov. Ta začasnost je postala stalnost.
Kljub večkratnim razpravam o podrtju, zid še stoji. In glede na vse, bo stal še dolgo. Ljudje z ene in druge strani, ga večinoma nočejo zrušiti.
Glasgow Rangers, škotski nogometni klub, za katerega navija vsak pravoveren protestant in Glasgow Celtic, ki ima navijače katoliške vere. Moder dres prvih in zelen drugih - če se prikažeta na napačni strani zidu, besedno zmerjanje je najmanj , kar se lahko zgodi. Začne se že pri otrocih, na žalost.
Število zidov se je v nekaterih delih mest, povečevalo. Od treh na začetku, (v 90-letih 18), jih je po današnjih ocenah že blizu 90, v skupni dolžini 40km.
Zelo malo je šol, kjer so otroci različnih ver, pomešani med sabo. Pravijo, da manj kot 3% otrok obiskuje take šole. Preteklost se še preveč živo prenaša v sedanjost. Iz roda v rod gredo stare zgodbe in norost pobijanja.
Zid je zgrajen iz opeke, železa ali jekla. Dolg je lahko nekaj deset metrov, nekje tudi do nekaj kilometrov, visok pa 7.
Tam kjer ima zid vrata, so prehodi podnevi odprti (lahko nadzorovani s policijo), ponoči pa so vrata zaprta.
Protestantu se menda že vidi na obrazu, da je protestant - ima oči bolj skupaj. Noro.
Tudi osebna imena se ločijo na standardna katoliška in protestantska. Če je katolik je Cain, Keane je pa protestant.
Porisan je in postal je turistična atrakcija.
Zid naj bi zrušili do leta 2023. Če bodo, ko bodo, da bodo. Ne bodo.
Na protestantski strani zidu narisane britanske zastave, UDA (Ulster Defense Association) hvalnice, kratice KAT (kill all taigs) in žaljenje papeža. Na katoliški pa svinjanje po kraljici, irske zastave, IRA(Irish Republican Army) bojevniki.
Trdni zidovi krhkega premirja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar