Pod nasmehom se utaplja prezir.
Nad izbrano podobo, ki ji uspeh
servilno umika napake,
je razbit obraz domačnosti.
Izgubljeni trenutki vedno znova
kričijo in zahtevajo
ustavitev časa.
Nasmej se,
pribija množica
slaboumnih vsakdanjosti.
Ker ne čuti,
silnega užitka tihega koraka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar