2014

Redko videno

In to že septembra.

zato tolk bolj sede

Nad veje noči so legle izmučene sanje.
Vsakič ista pesem zveni drugače in tuje misli goltajo moje.
Ko je razlogov za umik konec, ostanem.
Pod lupino drhti vesolje in se napreza vsak dan bolj.
Da bi odrasel v naključnega človeka? Umirjen kup nesreče?
Smeh, ki je še včeraj gorel, se je potuhnil. Sika samo še lagodnost poraza.
A ne pri meni in Arsenalu.

Ti moj  
 “Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati”
si moreš misliti, da je,
“najboljša navijačica najboljšega kluba na svetu,
ki (še) nikoli ni zmagal Lige prvakov”
danes prvič – prespala drugi polčas?

 30. 9. 2013 
*
*
*

*

Sede tudi decembra.
In ena je lahko vse.

Trdna košara

Vihra prezeblost dežja
in vetru se ne mudi
pobirat ostankov
sijočih 
mrzlokrvnih surovin.
Pod bregom se pasejo črede
zasanjanih ponudb,
na drevesih trepetajo
črne obljube.
Razjahal je umorjen konec,
povoskani obrazi
se slepijo
z novim
začetkom.
Um drvi, v izgnanstvo.

Razplod

 Pod nasmehom se utaplja prezir.
Nad izbrano podobo, ki ji uspeh
servilno umika napake,
je razbit obraz domačnosti.
Izgubljeni trenutki vedno znova
kričijo in zahtevajo
ustavitev časa.
Nasmej se,
 pribija množica
slaboumnih vsakdanjosti.
Ker ne čuti,
silnega užitka tihega koraka.

*Prebrano*

+
Polde Bibič: Velika igralska družina
Aleksandra Kocmut : Pripeta s krvjo
Luca Caioli: Ronaldo - Obsedenost s popolnostjo
Milan Vošank: Gora je kakor ženska
Marina Nemat: Cena življenja
France Malešič: Spomin in opomin gora
Azra Širovnik: Bog ima živce
Aleksander Cepuš: Devet dni, devet noči
Tom Rob Smith: Otrok 44

_
Alenka: Sivka: Kmetija slavnih norcev

Želo

Smejem se

izmišljeni vsemogočnosti,

ki revnost tiča in pomanjkanje luknje,

kompenzira s slino.

Pamet se 

z neumnostjo ne pajdaši,

neumnost neumnosti pa rada prisluhne.