Namesto da bi se s svojimi problemi obrnili na tiste, ki se jih tičejo - osebki jamrajo tujcem. Ker je menda to lažje.
Fino, očitno taki lažje povedo tujcem tudi - rad te imam, lepo preživi dan? Ja? Ne?
In ko se do nezavesti najamrajo, težave kar izginejo, a? Ja, v sanjah.
In ko se do nezavesti najamrajo, težave kar izginejo, a? Ja, v sanjah.
To je res svojevrstna pršvasanost ljudi. Do takih "nesrečnežev", ne čutim niti malo sočutja.
Ker so si za stanje nezadovoljstva, krivi popolnoma sami. Ker so reve, ki se bojijo odgovorov. Da so za težave, morda krivi sami? Ker se bojijo pogovorov z ljudmi, ki jim "povzročajo težave", ker bi odkrili - bogvekaj vse.
Pa seveda - tako prekrasen občutek je, se smiliti kar nekomu, ki pozna le eno plat zgodbe, ne?
Dajte se no zbrihtat, iskat odgovore in rešitve pri tujcih? Tolažbo? Sebi enake revčke?
Dol jim visi, pozabijo na vas in vaše težave v manj kot petih minutah. Ste samo še ena zgodba nezadovoljstva več.
Pizz...kako neki naj bi vedela, da imaš rad vampe, če mi ti tega ne poveš?
In kako neki naj bi vedela, da imaš raje če ti najprej obliznem lev jajček, pa potem desnega - če mi tega ne poveš?
Naj bi spraševala soseda, če me imaš rad?
Mi bo prijatelj povedal, da si me želiš?
Res, hvala kukcu, zate. Ker poveš. Kaj želiš, hočeš, daš in kaj ne.
Od mene pa - to prekleto dobro veš - dobiš enako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar