četrtek, 28. julij 2011

Dolgi nosovi

Vrhove slaboumnosti,
zasedajo cvetoči prdci.
Smrad jim leži med zobmi,
v glavah plešejo škodoželjne ribe.
Kup umazanije se veča,
ko stopicljanje dreka,
vrti lajno in upa.
Da ne zmanjka zlagane sreče.

sreda, 27. julij 2011

Celofanski sužnji

V breznu si podajajo kljuko,
izmišljeni netopirji brez imen.
Puhajo črno sluz,
razširjajo pljuča navidezne svobode.
Za vratom trpljenja,
jim binglja sablja radovednosti.
V hlastanju za belo,
krivijo sivino.
Um jim služi,
za razdiranje razuma.

Pred skrivnostjo 
tečejo oblaki
in lišpanje srca, ne zmore prekriti.
Potopljene umazanije,
ki zaman poskuša,
izbrati naslednjo žrtev.
Hrana brez okusa.
Prodana telesa živih mrtvecev.

torek, 19. julij 2011

Samoprispevek

Vsega po malem. Smeha in joka.
Navihani pogledi. Prizemljeni pogovori. Čudaške scene. Razumski preskoki.
Navidezna vseenost, ki si jo lahko privošči samo - budala. 3x hura za budale!

Pet pred uro, ostaja najljubši čas za nežne dotike. Takrat je sonce ravno prav močno. Da stre še takega čustvenega hrusta.
Bledolična zmaga. Imej jo! Poživila te bo, zagotovo.

Smeh se pobira, dež mu je zbistril čelo.
Na vrtljivem razpoloženju, si nabildaš emocije. Prekleto dobro denejo.
Ko ti bodo ušla vsa presenečenja, ne cmevkaj.

Trzanje svežih idej, pospešeno deluje. Name.
Tebi se igra. Name.
Odjebi, specializiran. Zate.

Iščem besede brez modrosti. Uspešno.
Krpanje  svežine, kje si še to videl?
Razprodaja. Pod ceno najdeni presežki? Ko jih jebe.

Puhast zmazek si lasti noč. Verjameš, da mu bom zbila glamuroznost na nulo?
Ob petju srhljivih enozložnic, si bo želel. Da me pobere vrag.
Ljubim hudiča, ne veš tega?

Tipična enodejanka. Na roke delana brezmadežnost.
Tiščanje za cilji, ki so tuji. Drži se jih, kaj me briga. Jaz jih nočem!
Pobiraj podlosti in si jih zaveži okoli vratu. Baš, pristojijo ti, vedno.

torek, 5. julij 2011

Topoumni šilčki

Na robu vodnjaka, 
razkrečena sedi vnema.
Grize rumene otrobe, posluša znan zvok.
Umivanje s slino, jedkanje svetlobe.
Razbitim sanjam, 
trava ziblje kolena.
Polomljen napuh, v vodi ogleduje špehnato podobo.
Obzidje moči, prešerno propada.
Pred izbiro klečijo, 
ušesa brez goltanca.
 Nesmisli si sledijo. 
Rogovile hreščeče kričijo.

Normalen človek, reče kretenom, adijo.
In gre z vnemo, na gostijo.